Prednovoletno srečanje članov društva

V petek 17.12. se bomo ob prijetni glasbi družili v gostišču Kačji log v Podutiku, od 17. ure naprej.

Umrl je dr. Dušan Vrščaj

Člane Gobarsko-mikološkega društva Ljubljana in vodstvo Mikološke zveze obveščamo, da je 4. avgusta t.m. umrl dr. Dušan Vrščaj, eden izmed starešin slovenske mikologije. Od njega se bomo poslovili v četrtek, 12. avgusta 2010, ob 16 h na ljubljanskih Žalah.

Naj počiva v miru!

GMD Ljubljana

Novo ime društva

Upravni odbor GDLJ je na 8 redni seji sprejel sklep, da zboru članov predloži spremembo imena društva, to je da se sedanje ime spremeni v »Gobarsko mikološko društvo Ljubljana«.
Kratka obrazložitev sklepa UO.
Gobarsko društvo Ljubljana šteje v tem trenutku preko 200 članov, v svoji sredini pa ima 13 determinatorjev, od katerih imajo štirje naziv determinator mentor, kar pomeni, da je polovica determinatorjev mentorjev Mikološke zveze Slovenije članov našega društva, to pa našemu društvu daje tudi visok strokovni nivo. Želja po mednarodni prepoznavnosti zahteva prepoznavno besedo, ki pa je beseda gobarstvo ne zagotavlja. Zakaj Gobarsko na začetku? Beseda gobarsko nam zagotavlja zgodovino in tradicijo društva od samega začetka do danes. Tudi jurčka sta simbol društva od ustanovitve naprej, vendar sta upodobljena v uradnih pečatih društva (prej družine), kar ostane tudi po spremembi imena društva.
Zakaj mikološko? Strokovna znanost je mikologija in ne gobarstvo ali glivarstvo, poleg tega je mikologija mednarodna beseda, ki je prepoznavna v vseh jezikih. Pod besedo goba slovenski jezik pojmuje le vidni del glive, pod besedo gliva pa gobo skupaj z nevidnim micelijem, vedenje o tem pa je znanost, ki jo pojmujemo z besedo Mikologija in združeni smo v Mikološko zvezo Slovenije in ne v zvezo Gobarskih društev.
Zbor članov je enoglasno potrdil predlog Upravnega odbora in od 26.02.2008 se naše društvo imenuje »Gobarsko mikološko društvo Ljubljana

47 let društva

Slovenci smo bili že od nekdaj ljubitelji narave in gob. Preživljanje prostega časa v naravi z gobarjenjem, ob katerem pozabimo vsakdanje skrbi, je še vedno priljubljen rekreacijski šport. Privošči si ga lahko vsakdo, le da pozna in zanesljivo razlikuje užitne gobe od strupenih.

Slovenska gobarska organizacija je bila ustanovljena razmeroma pozno. Leta 1961 je bila ustanovljena v Ljubljani Mikološka sekcija Prirodoslovnega društva Slovenije. Leta 1969 se je osamosvojila v samostojno društvo. Pred 40 leti so bile zastrupitve z gobami v Sloveniji še precej pogostne. Med prvimi nalogami je bilo izobraževanje prebivalstva v spoznavanju gob na srečanjih, poučnih ekskurzijah in razstavah, s predavanji in pisano besedo. Delovni program je vključeval tudi zbiranje slovenskih imen za gobe, pisanje priročnikov za razpoznavanje gob ter zahtevo po varovanju gob v naravnem okolju. V prvotni zasnovi se je obdržal vseh 40 let.

Gobarsko društvo Ljubljana, ki nadaljuje tradicijo prvotne Mikološke sekcije Prirodoslovnega društva, je prejelo na 25. redni skupščini Zveze gobarskih društev Slovenije, 21. aprila 2001, veliko plaketo, kot priznanje za 40 let uspešnega delovanja v slovenskem prostoru. Društvo uresničuje izobraževanje v spoznavanju gob na seminarskih večerih 1 krat tedensko, od meseca maja do oktobra. Tu poteka tudi strokovno določevanje prinesenih gob. Več informacij po tel:. 031/333-934. Sporočila javnosti objavlja društvo v oglasni omarici na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 7. Izpod peresa članov GD Ljubljana je v štirih desetletjih izšlo v Sloveniji 12 izvirnih in 7 prevedenih slovenskih knjig o gobah.

Aktualni prispevki članov GD Ljubljana z obvestili in opozorili izhajajo redno v dnevnem časopisju, številnih revijah in na internetu. Ljudje imajo mnogo možnosti, da se poučijo o vseh nevarnostih uživanja gob. Društvo si lahko šteje kot uspeh, da se je število zastrupitev, zlasti s smrtnim izidom, močno zmanjšalo. Spremenil se je tudi odnos do gob kot živil.Pred pol stoletja so bili gozdovi še polni gob in gobe so veljale z cenen živež revežev. Zaradi nepoučenosti pa je bilo uživanje gob povezano s tveganjem zastrupitev, ki so bile precej pogoste. Danes je v gozdovih mnogo manj gob. Prostorastoče gobe imajo višjo ceno kot umetno gojene. Tudi v kulinariki imajo zavidljivo mesto kot cenjen dodatek ali kot začimba za izboljšanje okusa najrazličnejših jedi. Nekatere vrste gob pa so še posebej cenjene zaradi svojih zdravilnih sestavin. A nov čas prinaša tudi nove nevarnosti. Gobam grozi iztrebljenje zaradi posegov v okolje ter zaradi kemičnega in radioaktivnega onesnaženja. Varovanje prostorastočih gob je sedaj posebej poudarjena naravovarstvena naloga vseh gobarski društev.

Gobarsko društvo Ljubljana pripravi vsako leto tradicionalni jesenski razstavi svežih gob, na katerih so posebej predstavljene tudi v Sloveniji z zakonom zavarovane vrste gob. V mesecu septembru je Gobarski dan v Mostecu in v mesecu oktobru že 47. razstava gob v okviru sejma Narava zdravje.

Zapisala: prof dr. Zlata Stropnik