STATUT GOBARSKO MIKOLOŠKEGA DRUŠTVA Ljubljana

S t a t u t

GOBARSKO MIKOLOŠKEGA DRUŠTVA Ljubljana

Na podlagi pravil Gobarskega mikološkega društva Ljubljana, Zakona o društvih (Zdru-1) sprejetih na rednem letnem Zboru članov dne 03.03.1999 in Zakona o društvih (Zdru-1) in  do sedaj veljavnega Statuta, ki je bil registriran pod št. 215-199/2oo7-3 (21011), z dne 7.3.2017 , sprejme Gobarsko mikološko društvo  Ljubljana ta Statut na rednem letnem Zboru članov, dne 25.3.2o19:

S T A T U T

GOBARSKO MIKOLOŠKEGA DRUŠTVA Ljubljana   (GMDL)

SPLOŠNE DOLOČBE

l. člen

GOBARSKO MIKOLOŠKO DRUŠTVO Ljubljana ( v nadaljevanju Društvo)  je javno, nevladno, prostovoljno,  samostojno in nepridobitno združenje občanov mesta Ljubljane in bližnje okolice,  ki jih združujejo skupni interesi in cilji pri spoznavanju in preučevanju gliv,  njihovih rastišč  ter razvijanju in pospeševanju naravi prijaznega gobarjenja v RS in varovanju narave.

2. člen

Članstvo in delo v Društvu je prostovoljno in temelji na načelu enakosti članov in pod pogoji, ki jih določa Zakon o društvih.

3. člen

Društvo je pravna organizacija zasebnega prava s sedežem v  Ljubljani, Linhartov podhod 50.
Društvo ima svoj štampiljko pravokotne oblike z dvema stiliziranima gobama in besedilom,
»GOBARSKO MIKOLOŠKO DRUŠTVO  Ljubljana,  Ljubljana, Linhartov podhod 50«, v klasični pisavi.
Naslov za pošiljanje korespondence in vseh pošiljk je: GOBARSKO MIKOLOŠKO DRUŠTVO Ljubljana, Ljubljana, Linhartov podhod 50.

4. člen

Društvo deluje kot samostojna in nevladna,  javna društvena organizacija v skladu z zakonskimi akti RS, ki uresničuje naloge opredeljene v tem Statutu.

5. člen

Društvo se na podlagi sklepa Zbora članov-Skupščine lahko vključi ali izključi v drugo sorodno organizacijo, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakonskimi akti RS.

6. člen

Delovanje Društva temelji na načelih javnosti. O svojem delovanju obvešča javnost na sledeče načine:
• vse seje, sestanki in zasedanja organov Društva so javni,
• člane obvešča o sprejetih sklepi,
• po potrebi na seje svojih organov vabi predstavnike državnih organov in institucij, kakor tudi predstavnike        javnih organov obveščanja in druga sorodna društva,
. za zagotovitev javnega delovanja Društva in njenih organov ter dajanje, posredovanje podatkov in         informacij je odgovoren predsednik/ca ali od nje/ga pooblaščena oseba iz Upravnega odbora.

NALOGE DRUŠTVA

7. člen

Naloge Društva so:
• v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru svoje dejavnosti svoje člane in ostalo prebivalstvo seznanja z      uporabnostjo oziroma škodljivostjo samoniklih gliv, kakor tudi z izsledki sodobne mikološke znanosti na seminarjih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah, gobarskih razstavah, preko tiska in drugih medijev,
• proučuje razširjenost samoniklih gliv, ugotavlja njihovo ogroženost in odkriva nove vrste,
• zbira slovenska imena gliv in druge podatke s področja gobarstva v Sloveniji,
• pri svojih članih in pri ostalem prebivalstvu razvija pravilen odnos do narave, s posebnim poudarkom do varovanja mikoflore.
• s svojimi člani, mikologi-determinatorji sodeluje v znanstveno raziskovalnih aktivnostih na področju mikologije,
• na svojem interesnem področju sodeluje z drugimi gobarskimi društvi, ter drugimi organizacijami in društvi na področju varovanja narave in okolja,
• nudi strokovno pomoč prirodoslovnim krožkom v osnovnih in srednjih šolah, v skladu z veljavnimi predpisi, s področja dejavnosti Društva, na osnovi izkazanega interesa vodstva šol.

ČLANSTVO, PRAVICE IN DOLŽNOSTI

8. člen

Člani Društva so:
• redni člani,
• častni člani (imenuje jih najvišji organ društva),
• podmladek (mlajši od 18 let).
Redni član Društva lahko postane državljan RS, ki je dopolnil 16 let starosti. Pri vpisu v članstvo se seznani s tem Statutom in podpiše pristopno izjavo, s katero se obveže, da bo izpolnjeval članske obveznosti, ki jih določa Statut, ter prejme člansko izkaznico.
Naziv častnega člana lahko pridobi dolgoletni član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana lahko pridobi tudi nečlan društva, ki pa ima velike zasluge za uspešno delo Društva. Častni član, ki ni redni član društva, nima pravice glasovanja in odločanja v organih Društva.
Naziv častnega člana podeljuje Zbor članov na predlog Upravnega odbora.
Člani podmladka lahko postanejo vsi mlajši od 16 let, če njihovo pristopno izjavo sopodpišejo njihovi starši ali zakoniti skrbniki.
Redni člani društva lahko postanejo tudi tuji državljani, ki imajo dovoljenje za bivanje v RS za daljše časovno obdobje.
O vseh vrstah članstva se vodijo poimenski seznami z osnovnimi osebnimi podatki članov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP1-UPB1).

9. člen

Pravice rednih članov Društva so:
• da volijo in so sami izvoljeni v organe Društva,
• da preko izvoljenih organov sodelujejo pri delu Društva,
• da imajo vpogled v delo organov Društva,
• da odločajo o svojem vstopu in izstopu iz Društva,
• da dajejo Upravnemu odboru predloge za spremembe in dopolnitve Statuta in ostalih aktov Društva.

10. člen

Dolžnosti rednih članov Društva so:
• da volijo organe Društva,
• izpolnjujejo naloge, ki izhajajo iz tega statuta in drugih sklepov Društva,
• da varujejo ugled članov Društva,
• da redno plačujejo članarino,

. da prispevajo letno najmanj dva (2) dneva prostovoljnega dela za potrebe Društva.

11. člen

Članstvo v Društvu preneha:
• s prostovoljnim izstopom iz društva na osnovi pisne izjave o izstopu,
• s črtanjem iz evidence zaradi neizpolnjevanja dolžnosti iz člena 10. po predlogu Upravnega organa na rednem letnem Zboru članov društva,
• z izključitvijo na podlagi sklepa Častnega razsodišča.

ORGANI DRUŠTVA

12. člen

Organi društva so:
• Zbor članov društva-Skupščina,
• Upravni odbor,
• Nadzorni odbor,
• Častno razsodišče,
• občasne delovne skupine,
• v volilnem letu pa tudi organi za izvedbo volitev,
Mandatna doba vseh izvoljenih organov društva je štiri (4) leta.

13. člen

ZBOR ČLANOV ali SKUPŠČINA

je najvišji organ Društva, ki ga sestavljajo vsi redni člani.
Vabila na Zbor članov morajo člani dobiti v pisni obliki najmanj teden dni pred zborom z določenim dnevnim redom, ki bo obravnavan na Zboru članov. Naveden mora biti tudi kraj, datum in čas Zbora.
Delo Zbora članov je javno.
Do izvolitve delovnega predsedstva Zbor članov vodi predsednik/ca ali predstavnik sklicatelj Zbora.
Zbor članov je sklepčen, če je ob napovedanem času prisotna polovica članov, ali pol ure po napovedanem času najmanj ena petina vseh članov.
Volitve v organe so praviloma tajne, razen če navzoči na Zboru pred volitvami z javnim glasovanjem ne odločijo drugače.

14. člen

Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Glasovanje je praviloma javno.

15. člen

Zbor članov mora biti najmanj enkrat letno in to neposredno po zaključku poslovnega leta  ali koledarskega leta.
Zbor članov sklicuje predsednik/ca na podlagi sklepa Upravnega odbora, lahko pa tudi ena petina članov društva. V obeh primerih vabila in delavni material za Zbor članov pripravi sklicatelj.
Zbor članov mora biti sklican najpozneje 30 dni od podane zahteve za sklic.

16. člen

Pristojnosti Zbora članov so:
• voli delovno predsedstvo in organe društva,
• sprejema dnevni red zbora,
• razpravlja o delu in poročilih predsednika, tajnika in blagajnika društva, delu Upravnega in Nadzornega odbora ter Častnega razsodišča, kakor tudi o delu delovnih skupin, ter na koncu sprejme sklepe o poročilih
• ocenjuje delo Društva za preteklo leto in sprejema letni načrt dela društva za tekoče leto,
• določa višino letne članarine in vpisnine,
• določa višino nadomestil za: dnevnice, kilometrine honorarje in ostale stroške Društva,
• odloča  in voli v članstvo v druga sorodna društva,
• podeljuje priznanja in pohvale članom v Društvu,
• podeljuje naziv častnega člana Društva,
• rešuje prošnje in pritožbe članov društva,
• sprejema in dopolnjuje temeljne in druge akte Društva,
• potrjuje črtanje iz evidence članov Društva, ki ne izpolnjujejo obveznosti Statuta,
• odloča o nakupu in prodaji premičnin v lasti Društva,
• potrjuje predloge za priznanja svojim članom,
• skrbi za spoštovanje pravil, uredb in drugih zakonskih aktov, ki obravnavajo dejavnost Društva,
• svojo dejavnost usmerja tako, da si pridobi oziroma obdrži Status društva v javnem interesu,
• odloča o prenehanju delovanja Društva, ter i njegovi lastnini in arhivu.
O delu Zbora članov se vodi zapisnik, v katerem morajo biti točno opredeljeni vsi sprejeti sklepi Zbora.      Zapisniku mora biti priložena obravnavana tematika:  vsa poročila, pisni predlogi, pritožbe in podobno.
Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.

17. člen

UPRAVNI ODBOR

je izvršilni organ Zbora članov, ki v skladu  s Statutom društva upravlja in vodi Društvo v štiriletnem mandatu (organizacijska, strokovno tehnična, finančna in administrativna dela), ter ostale naloge sprejete na Zboru članov.
Za svoje delo je Upravni odbor odgovoren Zboru članov.
Upravni odbor sestavlja devet (9) do enajst (11) članov :
predsednik/ca, podpredsednik/ca, tajnik, blagajnik, gospodar, vodja determinatorjev in tri do pet članov.
Izvoljenost v Upravni odbor je lahko večkrat zaporedoma.
Organi Upravnega odbora so obenem tudi organi Društva.
Predsednik Upravnega odbora v času svojega mandata zastopa Društvo v  javnosti, odgovoren je za delovanje Društva v skladu s Statutom Društva in pravnim redom RS. Za svoje delo je odgovoren Upravnemu odboru in Zboru članov.
Predsednik sklicuje seje, posvete Upravnega odbora, Zbor članov in v imenu Društva podpisuje vse dokumente, vključno z materialno finančnim poslovanjem. Vodi i in koordinira delo Društva v skladu s Programom dela sprejetim na Zboru članov. O realizaciji dela poroča na sejah Upravnega odbora in ostalih organov Društva.
V odsotnosti predsednika, ga nadomešča podpredsednik, ki ima v tem primeru enaka pooblastila in obveze. Pooblastilo o nadomeščanju izda predsednik ali Zbor članov.
Tajnik Društva opravlja administrativne posle, skrbi za izvajanje nalog danih s strani predsednika in Upravnega odbora. Naloge izvaja vsaj enkrat tedensko ali po potrebi.

18. člen

Upravni odbor je pooblaščen, da po potrebi, za izvrševanje posameznih nalog, imenuje občasne komisije ali posamezne člane z določenimi zadolžitvami.
Naloge, število članov in predsednika občasne komisije določi Upravni odbor,  kateremu je komisija odgovorna za svoje delo in ob zaključku tudi poda končno poročilo. Člani komisij so praviloma člani Društva, o angažiranju zunanjega sodelavca odloča Zbor članov.

19. člen

Seje Upravnega odbora sklicuje predsednik, ali podpredsednik s pooblastilom. Seje Upravnega odbora se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj vsaka tri mesece enkrat.
Vabila za seje Upravnega odbora z dnevnim redom se dostavijo vsem članom Upravnega odbora in predsedniku Nadzornega odbora najpozneje sedem (7)  dni pred sejo.
Član Upravnega odbora ima pravico in dolžnost, da na sejah izraža in zastopa svoja stališča ter posreduje mnenja ostalih članov Društva.

20. člen

Upravni odbor je dolžan voditi Društvo v skladu s tem Statutom,  zakonskimi določili RS, drugimi akti o delovanju društev in sklepe Zbora članov.

21. člen

Pristojnosti Upravnega odbora so:
• Odloča o sklicu Zbora članov in izvaja njegove sklepe,
• določa posamezne naloge članom Upravnega odbora,
• pripravlja gradiva za Zbore članov,
• obravnava prošnje in pritožbe,
• skrbi za tekoče vodenje evidence o članstvu in za pridobivanje novih članov,
• skrbi za premoženje in arhiv društva,
• skrbi za tekoče finančno poslovanje in pripravi predlog finančnega načrta za tekoče leto,
• sklepa o posameznih izdatkih, ki ne presegajo 300  evrov,
• ustanavlja in ukinja občasne komisije Društva,
• predlaga brisanje članov iz Društva,
• izvaja nakup in prodajo premičnin Društva,
• skrbi za sodelovanje in povezavo z drugimi gobarskimi društvi,
• sodeluje z vodstvi šol v Ljubljani in njeni bližnji okolici,
• sodeluje z ustanovami in podjetji z namenom pridobivanja sponzorstva in prispevkov,
• pripravlja predloge o podelitvi priznanj, odlikovanj in nagrad,
• opravlja in ureja ostale naloge, ki mu jih določi Zbor članov.

22. člen

Upravni odbor obravnava in rešuje naloge na rednih in izrednih sejah odbora. Odločitve so sprejete, če je navzoča več kot polovica članov Upravnega odbora in je za odločitev glasovala več kot polovica prisotnih članov. O poteku seje se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar, prebere in potrdi pa se na prvi naslednji seji Upravnega odbora.
V zapisnik se lahko vnesejo ločena mnenja posameznih članov Upravnega odbora, če ti le to zahtevajo.

23. člen

NADZORNI ODBOR

ima predsednika in dva (2) člana ter enega nadomestnega člana, za svoje delo je odgovoren Zboru članov.
Nadzorni organ spremlja delo vseh organov Društva, najmanj enkrat letno pa je dolžan pregledati finančno poslovanje Društva.
Predsednika Nadzornega odbora se vedno vabi na vse seje vseh organov Društva,  tako da je v celoti seznanjen s tekočim dogajanjem v Društvu, nima pa pravice glasovanja na sejah organov Društva.

Nadzorni odbor sklepe sprejema z večino. Nadomestni član lahko nadomešča enega od članov Nadzornega odbora, ne more pa predsednika.
Vsi organi Društva so dolžni izvajati sklepe, ki jih je sprejel Nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti. O pritožbah zoper sklepe Nadzornega odbora dokončno odloča Zbor članov.
O vseh svojih ugotovitvah Nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru članov,  v volilnem letu pa pred razrešitvijo starih organov Društva.

24. člen

ČASTNO RAZSODIŠČE

sestavljajo predsednik in dva člana, ter nadomestni član, z nalogo, da ugotavlja in odloča o prekrških članov Društva.  Za svoje delo Častno razsodišče odgovarja Zboru članov.

25. člen

Častno razsodišče sprejema stališča in sklepe, če za njih glasujeta vsaj dva prisotna člana, oziroma z večino glasov. Nadomestni član lahko nadomešča enega od stalnih članov, ne more pa predsednika.
O postopkih častnega razsodišča se vodi zapisnik in na koncu izda pisni sklep o izrečeni razsodbi.

26. člen

Za prekršek se šteje vsaka kršitev tega Statuta in sklepov katerega koli organa Društva, kakor tudi dejanja, ki škodujejo ugledu Društva in njegovih članov.

27. člen

Častno razsodišče lahko izreče članom:
• opomin,
• javni opomin,
• odpoklic z izvoljene funkcije,
• izključitev iz Društva.

28. člen

Častno razsodišče vodi postopek ob smiselni uporabi določil Zakona o kazenskih postopkih RS.
Prizadeti člani imajo pravico pritožbe na izrečeno razsodbo na Zboru članov, ki dokončno odloča o izreku Častnega razsodišča.
Pritožba na Zbor članov ne zadrži izvršitve sklepa Častnega sodišča.

29. člen

DELOVANJE ORGANOV DRUŠTVA

Celotno delovanje vseh organov Društva je volontersko, po načelu prostovoljnosti. V določenih primerih lahko predsedniku, blagajniku, gospodarju, determinatorju-mikologu, ki se stalno oz. največ angažirajo z delom ali posameznemu članu v Društvu, dodeli primerno finančno ali materialno nagrado v okviru finančnih možnosti Društva.
Sklep o dodelitvi nagrade sprejme Zbor članov po končanem poslovnem letu.

30. člen

MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

Blagajnika izvoli Zbor članov. Finančno-blagajniško poslovanje vodi po predpisih Zakona o društvih in slovenskega računovodskega standarda 33 (SRS 33). Poslovanje vodi po sistemu enostavnega knjigovodstva (vodenje blagajniških izdatkov in prejemkov, plačila članarin in vpisnin, kakor tudi poročil pri razstavah gob in drugih prejemkov, poslovanje z banko ter vodenjem baze za članstvo),  glede na to da Društvo ne opravlja pridobitniške dejavnosti in skupni prihodki v koledarskem letu ne dosežejo 25.000 evrov. Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je Društvo dolžno vsako leto do 31. marca predložiti letno finančno poročilo za preteklo poslovno leto.
Delo blagajnika je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo Društva.

31. člen

Za potovanja po službeni dolžnosti se članu priznajo potni stroški v višini določeni s kriteriji za povračilo stroškov delavcev v javni upravi.
Za vsako potovanje se v naprej izda potni nalog, ki ga podpiše predsednik Društva.
Višino plačila determinatorjem-mentorjem za usposabljanje članstva določi Zbor članov za tekoče leto.

32. člen

Društvo posluje pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, denarna sredstva pa se hranijo na transakcijskem računu v banki.
Vse listine in dokumentacijo materialnega in finančnega poslovanja obvezno podpisujeta predsednik  ali  pisno pooblaščena oseba. Računovodski servis, ki sestavlja zaključni račun preteklega leta za svoje delo odgovarja s podpisom in podpisom predsednika Društva.

33. člen

PRIHODKI

društva izhajajo iz:
• članarine,
• dejavnosti društva iz naslova materialnih pravic,
• daril in volil,
• prispevkov donatorjev in sponzorjev,
• drugih virov pridobljenih in dovoljenih za dejavnost in obstoj društva.
V primeru, da Društvo v poslovnem letu ustvari presežek prihodkov nad odhodki, sme le te v  naslednjem letu uporabiti izključno za uresničevanje svojih namenov in ciljev,  oziroma opravljanja nepridobitne dejavnosti, določene s tem Statutom.

34. člen

PREMOŽENJE

premično in nepremično premoženje, ki je last Društva, vpisano v inventarno knjigo Društva in se lahko proda ali kupi le na osnovi sklepa Zbora članov Društva.
Delitev premoženja društva med članstvo ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena delitev materialnih sredstev pridobljenih s pokloni ali volili.
35. člen

Za materialno premoženje društva skrbi GOSPODAR Društva, ki je dolžan ažurno voditi inventarno knjigo Društva, kakor tudi gospodarno razpolagati pri gobarskih razstavah in drugih priložnosti.
Knjige, diapozitivi CD romi in drobni inventar pa se vodijo evidenčno, po načelih knjižničnega poslovanja in so prav tako izključna last Društva.
Nadzorni odbor vsaj enkrat letno pregleda premoženje in inventarno knjigo Društva.

36. člen

PRIZNANJA
za uspešno delo v društvu lahko Zbor članov, na predlog Upravnega odbora, posamezniku ali pravni osebi podeli:
• pohvalo,
• pisno priznanje,
• praktično darilo s posvetilom,
• posebno priznanje
Za dodelitev priznanj je potrebno izdelati kriterij, ki ga potrdi Zbor članov.

37. člen

PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

Društvo preneha delovati s sklepom Zbora članov, če prenehajo pogoji in razlogi, ki so narekovali ustanovitev Društva, ali v primeru, ko število članov društva pade pod 10. članov. Društvo preneha delovati tudi z odločbo pristojnega organa Upravne enote,  pri kateri je registrirano.
Sklep o prenehanju delovanja društva se dostavi pristojnemu organu Upravne enote pri kateri je Društvo registrirano.

38. člen

V primeru prenehanja delovanja Društva,  po poravnavi vseh obveznosti, svoje premoženje in arhiv,  Društvo  prenese in prevzame v zatečenem stanju, drugo sorodno društvo,  ki je neprofitna, nevladna organizacija z enakim ali podobnim namenom delovanja,  kakor tudi nepridobitna pravna oseba javnega prava.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39.člen

Gobarska družina Ljubljana je bila ustanovljena leta 1961, po Zakonu o društvih (Uradni list SRS št. 37/74)  in nadaljevala svoje delo kot Gobarsko društvo Ljubljana. S pravili Gobarskega društva Ljubljana z dne 22.02.1999 je svoj temeljni akt Društvo uskladilo z Zakonom o društvih (Ur.list RS 60/95 z dne 20.10.1995).
Neskladnost z veljavnim zakonom o društvih je Zbor članov odpravil s potrditvijo sprememb Statuta na svoji seji, dne 29.1.2007.  Dne 25.2.2008 je Zbor članov spremenil naziv društva v  GOBARSKO MIKOLOŠKO DRUŠTVO Ljubljana.
Z dnem,  ko prične veljati ta Statut, preneha veljavnost Statuta, ki je bil registriran pod št.
215-199/2007-3 (21011) z dne 07.03.2007  pri  Upravni enoti Ljubljana, sektor za upravno notranje zadeve, oddelek za javni red.

Ljubljana, 25. marec 2019

Predsednik Nadzornega odbora                                                  Predsednica GMD Ljubljana

Jožef Landeker                                                                            Metka Bertoncelj