Sistematika gobjega kraljestva
Trosi myxomycet se v vodi pomikajo okrog s pomočjo bičkov, kar kaže na to, da so glive razvojno bliže živalskemu kot pa rastlinskemu svetu, spomnimo se le na bičkaste evglene, ki jih po načinu življenja uvrščamo med živali, po nekaterih lastnostih pa so podobne rastlinam.
Za gobarje je bolj zanimivo deblo ti. eumycet, med katerimi najdemo vse za nas pomembne vrste gliv. Gobe iz razdelka eumycet delimo na dve poddebli, na prostotrosnice in zaprtotrosnice.
Pri PROSTOTROSNICAH trosi dozorevajo na bazidijih oz. podstavkih, ki so pri nekaterih želejastih vrstah precej spremenjeni, zato poddeblo prostotrosnic delimo na razreda podstavkovnice in razdelkovnice. Pri prostotrosnicah se trosovnica nahaja pod klobučkom na lističih, v cevkah, luknjicah ali na zobcih in vejicah, pri prašnicah pa v notranjosti trosnjaka.
PODSTAVKOVNICE imajo pravilno oblikovane bazidije s sterigmami, na katerih običajno zorijo po štirje trosi, pri določenih vrstah pa najdemo le dva trosa (dvotrosni kukmak!)
Med vrstami, ki spadajo v podrazred LISTARIC, omenimo mušnice, kukmake, dežnike, tintnice, koprenke, golobice, žveplenjače, ostrigarje, livke, kolobarnice, …
Med TREBUHARICE (podrazred) spadajo mavrahovci, klinčki, mrežnice, koški, trdokožnice, prašnice, kadilčki, plešivke, zvezdarke, …
Med NELISTARICAMI (podrazred) najdemo vrste z luknjičasto, igličasto, letvičasto, nagubano ali gladko trosovnico. Večinoma so te gobe zelo trde oz. olesenele in rastejo na lesni podlagi, posamezne med njimi, ki uspevajo na zemlji, pa imajo mehkejše meso. Semkaj spadajo lisičke, trobente, grive, kijci, glivci, slojevke, ježevci, ježki, bradovci, luknjičarji, mesnatovci, zraščenke, ploskocevke, kresilke, pološčenke, …
RAZDELKOVNICE imajo različno oblikovane bazidije, ki so pregrajeni oz. razdeljeni, trosi pa prav tako prosto zorijo na sterigmah.
Med UHLJARICAMI, kamor spadajo želatinaste vrste, uspevajoče na lesu, omenimo bezgovo uhljevko, rumeno drhtavko, ledenko, uhatega drhtaveža, žlezasto zamazanko, rumene rožičke, …
ZAPRTOTROSNICE imajo en sam razred, in sicer MEŠIČKOVNICE, pri teh trosnjaki tvorijo trosne vrečke, v katerih je običajno nanizanih osem trosov, lahko tudi več, le izjemoma pa askus vsebuje le dva trosa. Mešičkovnice imajo več podrazredov, ki obsegajo številne redove, družine in rodove, a zaradi preobširnosti omenimo le PEČKARICE in SKLEDARICE, kamor uvrščamo skledice, čašice, ušesa, loputarje, smrčke, hrčke, kapičarke, gomoljike, prstenice, glavatce, lesenjače, …
Pri zaprtotrosnicah je trosovnica prisotna na zunanji ali zgornji strani klobuka, v ti. apotecijih in peritecijih, pri gomoljikah pa se nahaja v notranjosti trosnjaka.
Glive lahko sistematsko razdelimo tudi glede na to, na kakšen način se prehranjujejo. Z ozirom na to razlikujemo:
GNILOŽIVKE, ki se hranijo z organskimi odpadki; te gobe s posebnimi encimi razkrajajo in potem vsrkavajo snovi, ki jih črpajo iz odmrlega lesa, iz odmrlih zelenih delov rastlin (odpadlega listja), iz odpadlih storžev, živalskih iztrebkov, mrtvih žuželk, ipd.; s tem so gniloživke ključni člen v naravni verigi organizmov, ki prispevajo h kroženju snovi v ekosistemu, saj z razkrajanjem snovi ustvarjajo hranila, brez katerih drugi organizmi, npr. rastline, ne bi mogle preživeti
ZAJEDALKE živijo povezane z živimi organizmi (z rastlinami, drugimi vrstami gliv) in iz njihovega tkiva črpajo hranilne snovi, pri čemer se gostitelj počasi izčrpava in nazadnje odmre
MIKORIZNE GLIVE pa uspevajo v simbiozi z zelenimi rastlinami, se pravi v odnosu, ki prispeva h kvalitetnejšemu življenju obeh simbiontskih partnerjev; rastlina glivi dovaja določena organska hranila, gliva pa jo v zameno oskrbuje z mikroelementi oz. mineralnimi snovmi, kar v končni fazi koristi obema; biološka znanost je dokazala, da drevesa sploh ne bi mogla preživeti brez simbioze z glivami, nekaj podobnega velja tudi za vrste tropskih orhidej