Statut GMD Ljubljana

Gobarsko mikološko društvo Ljubljana
Veselova ulica 13
Ljubljana

Na podlagi Pravil gobarskega društva Ljubljana, sprejetih na rednem zboru članov dne 03.03.1999 in Zakona o društvih (ZDru-1) 13.06.2006 sprejme Gobarsko društvo Ljubljana na rednem letnem zboru dne 29.01.2007 ta statut in na rednem letnem zboru članov dne 25.02.2008 spremembo imena društva.

S T A T U T

GOBARSKO MIKOLOŠKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Gobarsko mikološko društvo Ljubljana ( v nadaljevanju Društvo) je javno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje občanov mesta Ljubljane in bližnje okolice, ki jih združujejo skupni interesi in cilji pri spoznavanju in preučevanju gliv in njihovih rastišč ter razvijanju in pospeševanju naravi prijaznega gobarenja v RS in varovanju narave.

2. člen

Članstvo in delo v Društvu je prostovoljno in temelji na načelu enakosti članov in pod pogoji, ki jih določajo: Zakon o društvih, Pravila Mikološke zveze Slovenije in ta statut.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Veselovi ulici 13, Ljubljana.
Društvo ima svoj žig pravokotne oblike z dvema stiliziranima gobama in besedilom,
»Gobarsko mikološko društvo Ljubljana, Veselova 13«, v klasični pisavi.
Naslov za pošiljanje korespondence in vseh pošiljk je »Gobarsko mikološko društvo Ljubljana, Veselova ulica 13, Ljubljana.

4. člen

Društvo deluje kot samostojna in nepolitična javna društvena organizacija v skladu z zakonskimi akti RS, ki uresničuje naloge opredeljene v tem statutu, kakor tudi naloge, ki jih opredeli Mikološka zveza Slovenije.

5. člen

Društvo se na podlagi sklepa zbora članov lahko vključi ali izključi v Mikološko zvezo Slovenije (v nadaljevanju MZS), ali drugo sorodno organizacijo, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakonskimi akti RS.

6. člen

Delovanje Društva temelji na načelih javnosti. O svojem delovanju obvešča javnost na sledeče načine:
• vse seje, sestanki in zasedanja organov društva so javni
• člane obvešča o sprejetih sklepih
• po potrebi na seje svojih organov vabi predstavnike MZS in drugih državnih organov in institucije, kakor tudi predstavnike javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnega delovanja društva in njenih organov ter dajanje in posredovanje podatkov in informacij je odgovoren predsednik ali od njega oziroma upravnega odbora, pooblaščena oseba.

NALOGE DRUŠTVA

7. člen

Naloge Društva so:
• v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru svoje dejavnosti svoje člane in ostalo prebivalstvo seznanja z uporabnostjo oziroma škodljivostjo samoniklih gob, kakor tudi z izsledki sodobne mikološke znanosti na seminarjih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah, razstavah, preko tiska in drugih medijev
• Proučuje razširjenost samoniklih gliv, ugotavlja njihovo ogroženost in odkriva nove vrste
• zbira slovenska imena gliv in druge podatke s področja gobarstva v Sloveniji
• pri svojih članih in pri ostalem prebivalstvu razvija pravilen odnos do narave, s posebnim poudarkom do varovanja mikoflore
• s svojimi člani-determinatorji sodeluje v znanstveno raziskovalnih aktivnostih na področju mikologije
• na svojem interesnem področju sodeluje z drugimi gobarskimi društvi v okviru MZS, ter drugimi organizacijami in društvi na področju varovanja narave in okolja
• nudi strokovno pomoč prirodoslovnim krožkom v osnovnih in srednjih šolah, v skladu z veljavnimi predpisi, s področja dejavnosti društva, na osnovi izkazanega interesa vodstva šol.

ČLANSTVO, PRAVICE IN DOLŽNOSTI

8. člen

Člani Duštva so:
• redni člani
• častni člani (imenuje jih najvišji organ društva)
• podmladek (mlajši od 18 let)
Redni član društva lahko postane državljan RS, ki je dopolnil 16 let starosti. Pri vpisu v članstvo se seznani s tem statutom in podpiše pristopno izjavo, s katero se obveže, da bo izpolnjeval članske obveznosti, ki jih določa statut, ter prejme člansko izkaznico.
Naziv častnega člana lahko dobi dolgoletni član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana lahko pridobi tudi nečlan društva, ki pa ima velike zasluge za uspešno delo društva. Častni član, ki ni redni član društva, nima pravice glasovanja in odločanja v organih društva.
Naziv častnega člana podeljuje zbor članov na predlog upravnega odbora.
Člani podmladka lahko postanejo vsi mlajši od 16 let, če njihovo pristopno izjavo sopodpišejo njihovi starši ali zakoniti skrbniki.
Redni člani društva lahko postanejo tudi tuji državljani, ki imajo dovoljenje za bivanje v RS za daljše časovno obdobje.
O vseh vrstah članstva se vodijo poimenski seznami z osnovnimi osebnimi podatki članov.

9. člen

Pravice rednih članov Društva so:
• da volijo in so sami izvoljeni v organe Društva in organe MZS
• da preko izvoljenih organov sodelujejo pri delu Društva
• da imajo vpogled v delo organov Društva
• da odločajo o svojem vstopu in izstopu iz Društva
• da dajejo upravnemu odboru predloge za spremembe in dopolnitve statuta in ostalih aktov Društva

10. člen

Dolžnosti rednih članov Društva so:
• da volijo organe društva
• izpolnjujejo naloge, ki izhajajo iz tega statuta in drugih sklepov Društva
• da varujejo ugled članov Društva
• da redno plačujejo članarino
Pravice in dolžnosti častnih članov so častne.

11. člen

Članstvo v Društvu preneha:
• s prostovoljnim izstopom iz društva na osnovi pisne izjave o izstopu
• s črtanjem iz evidence zaradi neizpolnjevanja dolžnosti iz člena 10. po predlogu upravnega organa na rednem letnem zboru članov društva
• z izključitvijo na podlagi sklepa častnega razsodišča

ORGANI DRUŠTVA
12. člen

Organi društva so:
• zbor članov društva
• upravni odbor
• nadzorni odbor
• častno razsodišče
• občasne delovne skupine
• v volilnem letu pa tudi organi za izvedbo volitev
Mandatna doba vseh izvoljenih organov društva je štiri leta.

13. člen

ZBOR ČLANOV ali skupščina je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi redni člani.
Vabila na zbor članov morajo člani dobiti v pisni obliki najmanj teden dni pred zborom z določenim dnevnim redom, ki bo obravnavan na zboru. Naveden mora biti tudi kraj, datum in čas zbora.
Delo zbora je javno.
Do izvolitve delovnega predsedstva Zbor članov vodi predsednik ali predstavnik sklicateljev zbora.
Zbor članov je sklepčen, če je ob napovedanem času prisotna polovica članov, ali pol ure po napovedanem času najmanj ena petina vseh članov.
Volitve v organe so praviloma tajne, razen če navzoči na zboru pred volitvami z javnim glasovanjem ne odločijo drugače.

14. člen

Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Glasovanje je praviloma javno.

15. člen

Zbor članov mora biti najmanj enkrat letno in to neposredno po zaključku poslovnega leta (koledarskega leta).
Zbor članov sklicuje predsednik na podlagi sklepa upravnega odbora, lahko pa tudi ena petina članov društva. V obeh primerih vabila in delavni material za zbor članov pripravi sklicatelj.
Občni zbor mora biti sklican najpozneje 30 dni od podane zahteve za sklic.

16. člen

Pristojnosti zbora članov so:
• voli delovno predsedstvo in organe društva
• sprejema dnevni red zbora
• razpravlja o delu in poročilih predsednika, tajnika in blagajnika društva, delu upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, kakor tudi o delu delovnih skupin, ter na koncu donosi sklepe o sprejetju poročil.
• ocenjuje delo društva za pretekli period in sprejema letni načrt dela društva za tekoče leto
• določa višino članarine in vpisnine
• določa višino nadomestil za:dnevnice, honorarje in ostale stroške Društva
• odloča o članstvu v MZS in drugih društvih
• voli delegate za skupščino MZS
• podeljuje naziv častnega člana društva
• rešuje prošnje in pritožbe članov društva
• sprejema in dopolnjuje temeljne in druge akte društva
• potrjuje črtanje iz evidence članov društva, ki ne izpolnjujejo obveznosti statuta
• odloča o nakupu in prodaji premičnin v lasti društva
• potrjuje predloge za priznanja svojim članom na ravni MZS in državnih organov
• skrbi za spoštovanje pravil, uredb in drugih zakonskih aktov, ki obravnavajo dejavnost društva
• svojo dejavnost usmerja tako, da si pridobi oziroma obdrži status društva v javnem interesu
• Odloča o prenehanju delovanja društva, ter i njegovi lastnini in arhivu.
O delu zbora članov se vodi zapisnik, v katerem morajo biti točno opredeljeni vsi sprejeti sklepi zbora. Zapisniku mora biti priložena obravnavana tematika: poročila, pisni predlogi, pritožbe in podobno.
Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika. En izvod zapisnika se dostavi MZS.

17. člen

UPRAVNI ODBOR je izvršilni organ zbora članov, ki v skladu s statutom društva upravlja in vodi Društvo v štiriletnem mandatu (organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela), ter ostale naloge sprejete na zboru članov.
Za svoje delo je upravni odbor odgovoren zboru članov.
Upravni odbor sestavlja devet (9) do enajst (11) članov :
Predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, gospodar, vodja determinatorjev in tri do pet članov.
Izvoljenost v upravni odbor je lahko večkrat zaporedoma.
Organi upravnega odbora so obenem tudi organi Društva.
Predsednik UO v času svojega mandata zastopa društvo v javnosti, odgovoren je za delovanje Društva v skladu s statutom Društva in pravnim redom RS. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in zboru članov.
Predsednik sklicuje seje, posvete upravnega odbora, zbor članov in v imenu Društva podpisuje vse dokumente, vključno z materialno finančnimi. Skrbi in koordinira delo društva v skladu s programom dela sprejetim na zboru članov. O realizaciji dela poroča na sejah upravnega odbora in ostalih organov Društva.
V odsotnosti predsednika, ga nadomešča podpredsednik, ki ima v tem primeru enaka pooblastila in obveze. Pooblastilo o nadomeščanju izda predsednik ali zbor članov.
Tajnik Društva opravlja administrativne posle, skrbi za izvajanje nalog danih s strani predsednika in upravnega odbora. Naloge izvaja enkrat tedensko po eno uro v prostorih Društva.

18. člen

Upravni odbor je pooblaščen, da po potrebi, za izvrševanje posameznih nalog, imenuje občasne komisije z določenimi zadolžitvami.
Naloge, število članov in predsednika občasne komisije določi upravni odbor, kateremu je komisija odgovorna za svoje delo in ob zaključku tudi poda končno poročilo. Člani komisij so praviloma člani Društva. O angažiranju zunanjega sodelavca odloča zbor članov.

19. člen

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, ali podpredsednik s pooblastilom. Seje upravnega odbora se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj vsaka dva meseca enkrat.
Vabila za seje upravnega odbora z dnevnim redom se dostavijo vsem članom upravnega odbora in predsedniku nadzornega odbora najpozneje sedem (7) dni pred sejo.
Član upravnega odbora ima pravico in dolžnost, da na sejah izraža in zastopa svoja stališča in posreduje mnenja ostalih članov društva.

20. člen

Upravni odbor je dolžan voditi Društvo v skladu s tem statutom, zakonskimi določili RS, drugimi akti o delovanju društev, sklepi zbora članov, ter navodili in priporočili MZS.

21. člen

Pristojnosti upravnega odbora so:
• Odloča o sklicu zbora članov in izvaja njegove sklepe
• določa posamezne naloge članom upravnega odbora
• pripravlja gradiva za zbore članov
• obravnava prošnje in pritožbe
• skrbi za tekoče vodenje evidence o članstvu in za pridobivanje novih članov
• skrbi za premoženje in arhiv društva
• skrbi za tekoče finančno poslovanje in pripravi predlog finančnega načrta za tekoče leto
• sklepa o posameznih izdatkih, ki ne presegajo 300 (sto) EUR
• ustanavlja in ukinja občasne komisije društva
• predlaga brisanje članov društva
• izvaja nakup in prodajo premičnin društva
• skrbi za sodelovanje in povezavo z drugimi gobarskimi društvi in MZS
• sodeluje z vodstvi šol v Ljubljani in njeni bližnji okolici
• sodeluje z ustanovami in podjetju z namenom pridobivanja sponzorstva in prispevkov
• pripravlja predloge o podelitvi priznanj, odlikovanj in nagrad
• opravlja in ureja ostale naloge, ki mu jih določi zbor članov

22. člen

Upravni odbor obravnava in rešuje naloge na rednih in izrednih sejah odbora. Odločitve so sprejete, če je navzoča več kot polovica članov upravnega odbora in je za odločitev glasovala več kot polovica prisotnih članov. O poteku seje se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar, prebere in potrdi pa se na prvi naslednji seji upravnega odbora.
V zapisnik se lahko vnesejo ločena mnenja posameznih članov upravnega odbora, če ti le to zahtevajo.

23. člen

NADZORNI ODBOR ima predsednika in dva (2) člana ter enega nadomestnega člana, za svoje delo je odgovoren zboru članov.
Nadzorni organ spremlja delo vseh organov Društva, najmanj enkrat letno pa je dolžan pregledati finančno poslovanje Društva.
Predsednika nadzornega odbora se vedno vabi na vse seje vseh organov Društva, tako da je v celoti seznanjen s tekočim dogajanjem v društvu, nima pa pravice glasovanja na sejah organov Društva.

Nadzorni svet sklepe sprejema z večino. Nadomestni član lahko nadomešča enega od članov nadzornega odbora, ne more pa predsednika.
Vsi organi Društva so dolžni izvajati sklepe, ki jih je sprejel nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti. O pritožbah zoper sklepe nadzornega odbora dokončno odloča zbor članov.
O vseh svojih ugotovitvah nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru članov, v volilnem letu pa pred razrešitvijo starih organov društva.

24. člen

ČASTNO RAZSODIŠČE sestavljajo predsednik in dva člana, ter nadomestni član, z nalogo, da ugotavlja in odloča o prekrških članov Društva. Za svoje delo častno razsodišče odgovarja zboru članov.

25. člen

Častno razsodišče sprejema stališča in sklepe, če za njih glasujeta vsaj dva prisotna člana, oziroma z večino glasov. Nadomestni član lahko nadomešča enega od stalnih članov, ne more pa predsednika.
O postopkih častnega razsodišča se vodi zapisnik in na koncu izda pisni sklep o izrečeni meri.

26. člen

Za prekršek se šteje vsaka kršitev tega statuta in sklepov katerega koli organa Društva, kakor tudi dejanja, ki škodujejo ugledu Društva in njegovih članov.

27. člen

Častno razsodišče lahko izreče članom:
• Opomin;
• Javni opomin;
• Odpoklic z izvoljene funkcije;
• Izključitev iz Društva

28. člen

Častno razsodišče vodi postopek ob smiselni uporabi določil Zakona o kazenskih postopkih RS.
Prizadeti člani imajo pravico pritožbe na izrečeno mero na zbor članov, ki dokončno odloča o izreku častnega razsodišča.
Pritožba na zbor članov ne zadrži izvršitve sklepa častnega sodišča.

DELOVANJE ORGANOV DRUŠTVA

29. člen

Celotno delovanje vseh organov Društva je volontersko, po načelu prostovoljnosti. V določenih primerih lahko blagajniku, tajniku ali posameznem članu, ki se nadpovprečno angažira z delom v društvu, dodeli primerno finančno ali materialno nagrado v okviru finančnih možnosti Društva.
Sklep o dodelitvi nagrade sprejme Zbor članov na skupščini po končanem poslovnem letu.

MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

30. člen

Blagajnik izvoli zbor članov. Finančno-blagajniško poslovanje vodi po predpisih Zakona o društvih in Slovenskega računovodskega standarda 33 (SRS 33). Poslovanje vodi po sistemu enostavnega knjigovodstva (vodenje blagajniških izdatkov in prejemkov), glede na to da Društvo ne opravlja pridobitniške dejavnosti in skupni prihodki v koledarskem letu ne dosežejo 25.000 EUR. Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je Društvo dolžno vsako leto do 31. marca predložiti letno finančno poročilo za preteklo poslovno leto.
Delo blagajnika je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo društva.

31. člen

Za potovanja po službeni dolžnosti se članu priznajo potni stroški v višini določeni s kriteriji za povračilo stroškov delavcev v javni upravi.
Za vsako potovanje se v naprej izda potni nalog, ki ga podpiše predsednik Društva.
Višino plačila determinatorjem za usposabljanje članstva na determinacijskih večerih določi zbor članov na zboru za tekoče leto.

32. člen

Društvo ima svoj žiro račun pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, denarna sredstva pa se hranijo na transakcijskem računu društva.
Vse listine in dokumentacijo materialnega in finančnega poslovanja obvezno podpisujeta predsednik in blagajnik, ali od njiju pisno pooblaščeni osebi.

33. člen

PRIHODKI društva izhajajo iz:
• članarine
• dejavnosti društva iz naslova materialnih pravic
• daril in volil
• prispevkov donatorjev in sponzorjev
• drugih virov pridobljenih in dovoljenih za dejavnost in obstoj društva.
V primeru, da Društvo v poslovnem letu ustvari presežek prihodkov nad odhodki, sme le tega v naslednjem letu uporabiti izključno za uresničevanje svojega namena in ciljev oziroma opravljanja nepridobitne dejavnosti, določene s tem statutom.

34. člen

PREMOŽENJE je vso premično in nepremično premoženje, ki je kot last Društva vpisano v inventarno knjigo Društva in se lahko proda ali kupi le na osnovi sklepa zbora članov Društva.
Delitev premoženja društva med članstvo ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena delitev materialnih sredstev pridobljenih s pokloni ali volili.
35. člen

Za materialno premoženje društva skrbi GOSPODAR Društva, ki je dolžan ažurno voditi inventarno knjigo Društva.
Knjige, diapozitivi CDRomi in drobni inventar pa se vodijo evidenčno, po načelih knjižničnega poslovanja in so prav tako izključna last društva.
Nadzorni odbor vsaj enkrat letno pregleda premoženje in inventarno knjigo Društva.

36. člen

PRIZNANJA
Za uspešno delo v društvu lahko Zbor članov, na predlog upravnega odbora, posamezniku ali pravni osebi podeli:
• pohvalo
• pisno priznanje
• praktično darilo s posvetilom
• predlaga MZS svojega člana za priznanje MZS
Za dodelitev priznanj je potrebno izdelati kriterij, ki ga potrdi zbor članov.

37.člen

PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

Društvo preneha delovati s sklepom zbora članov, če prenehajo pogoji in razlogi, ki so narekovali ustanovitev društva, ali v primeru, ko število članov društva pade pod 10. Društvo preneha delovati tudi z odločbo pristojnega organa Upravne enote, pri kateri je registrirano.
Sklep o prenehanju delovanja društva se dostavi MZS in pristojni organ upravne enote pri kateri je Društvo registrirano.

38.člen

V primeru prenehanja delovanja društva, njegovo premoženje in arhiv prevzame v zatečenem stanju MZS ali sosednje gobarsko društvo, v skrajnem primeru pa ustanovi, ki jo določi pristojni upravni organ.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39.člen

Gobarska družina Ljubljana je bila ustanovljena po Zakonu o društvih (Uradni list SRS št. 37/74) in nadaljevala svoje delo kot Gobarsko društvo Ljubljana. S Pravili Gobarskega društva Ljubljana z dne 22.02.1999 je svoj temeljni akt Društvo uskladilo z Zakonom o društvih (Ur.list RS 60/95 z dne 20.10.1995), ki je bil potrjen s strani Upravne enote Ljubljana dne 26.03.1999.
Neskladnost z novim zakonom o društvih (Ur.list št.61 z dne 13.06.2006) je s tem statutom usklajen in ga je zbor članov potrdil na svoji seji dne 29.01.2007. Na svoji redni seji dne 25.02.2008 pa je zbor članov spremenil ime društva v Gobarsko mikološko društvo Ljubljana.
Z dnem ko prične veljati ta Statut, preneha veljavnost Statuta, ki so bil registriran pod št.
215-199/2007-3 (21011) z dne 07.03.2007 pri RS, Upravna enota Ljubljana, sektor za upravno notranje zadeve, Oddelek za javni red, Adamič Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana.

Ljubljana 29.januarja 2007