50 let GMD Ljubljana 2011
Slovenci smo bili že od nekdaj ljubitelji narave in gob. Preživljanje prostega časa v naravi z gobarjenjem, ob katerem pozabimo vsakdanje skrbi, je še vedno priljubljen rekreacijski šport. Privošči si ga lahko vsakdo, le da pozna in zanesljivo razlikuje užitne gobe od strupenih.
Slovenska gobarska organizacija je bila ustanovljena razmeroma pozno. Leta 1961 je bila ustanovljena v Ljubljani Mikološka sekcija Prirodoslovnega društva Slovenije. Leta 1969 se je osamosvojila v samostojno društvo. Pred 40 leti so bile zastrupitve z gobami v Sloveniji še precej pogostne. Med prvimi nalogami je bilo izobraževanje prebivalstva v spoznavanju gob na srečanjih, poučnih ekskurzijah in razstavah, s predavanji in pisano besedo. Delovni program je vključeval tudi zbiranje slovenskih imen za gobe, pisanje priročnikov za razpoznavanje gob ter zahtevo po varovanju gob v naravnem okolju.
V prvotni zasnovi se je obdržal vseh 50 let.
Gobarsko mikološko društvo Ljubljana, ki nadaljuje tradicijo prvotne Mikološke sekcije Prirodoslovnega društva, je prejelo na redni skupščini Zveze gobarskih društev Slovenije, 19. marca 2011, veliko plaketo, kot priznanje za 50 let uspešnega delovanja v slovenskem prostoru.
Društvo uresničuje izobraževanje v spoznavanju gob na seminarskih večerih 1 krat tedensko, od meseca maja do oktobra.
Tu poteka tudi strokovno določevanje prinesenih gob. Sporočila javnosti objavlja društvo v oglasni omarici na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 7.
Izpod peresa članov GMD Ljubljana je v štirih desetletjih izšlo v Sloveniji 12 izvirnih in 7 prevedenih slovenskih knjig o gobah.
Aktualni prispevki članov GMD Ljubljana z obvestili in opozorili izhajajo redno v dnevnem časopisju, številnih revijah in na internetu. Ljudje imajo mnogo možnosti, da se poučijo o vseh nevarnostih uživanja gob. Društvo si lahko šteje kot uspeh, da se je število zastrupitev, zlasti s smrtnim izidom, močno zmanjšalo.
Spremenil se je tudi odnos do gob kot živil. Pred pol stoletja so bili gozdovi še polni gob in gobe so veljale z cenen živež revežev. Zaradi nepoučenosti pa je bilo uživanje gob povezano s tveganjem zastrupitev, ki so bile precej pogoste.
Danes je v gozdovih mnogo manj gob. Prosto rastoče gobe imajo višjo ceno kot umetno gojene. Tudi v kulinariki imajo zavidljivo mesto kot cenjen dodatek ali kot začimba za izboljšanje okusa najrazličnejših jedi. Nekatere vrste gob pa so še posebej cenjene zaradi svojih zdravilnih sestavin.
A nov čas prinaša tudi nove nevarnosti. Gobam grozi iztrebljenje zaradi posegov v okolje ter zaradi kemičnega in radioaktivnega onesnaženja. Varovanje prosto rastočih gob je sedaj posebej poudarjena naravovarstvena naloga vseh gobarski društev.
Gobarsko mikološko društvo Ljubljana pripravi vsako leto tradicionalno jesensko razstavo svežih gob, na kateri so posebej predstavljene tudi v Sloveniji z zakonom zavarovane vrste gob.